Fakulteta v medijih

Radio Slovenija 1 - Uspeh študentov

Datum objave: 15.12.2016

Mediji nas lahko s svojimi vsebinami zelo prestrašijo in tako širijo strah, čeprav je ta morda neupravičen, študenti drugega letnika dodiplomskega programa Multimedija na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko so s projektom Think again, premisli, zmagali na regionalnem tekmovanju v Hamburgu. Razvili so namreč algoritem za ocenjevanje stopnje strahu v medijskih besedilih in ga poimenovali Fear index, indeks strhau,. To tekmovanje poteka tudi na globalni ravni, rezultati o uvrstitvi nanj bodo znani jutri oziroma najverjetneje v ponedeljek, stiskali bomo torej pesti za študente s Fakultete za elektrotehniko. Več o tekmovanju o indeksu strahu pa v prihodnjih minutah, z našim mikrofonom smo se namreč odpravili na Fakulteto za elektrotehniko in se pogovarjali s petimi študenti, ki so se udeležili tekmovanja v Hamburgu ter njihovo mentorico, doktorico Tanjo Oblak Črnič, najprej smo vprašali, ali je sodelovanje na tekmovanju običajen način nopravljanja obveznosti pri predmetu informacijsko komunikacijske tehnologije in družba.
TANJA OBLAK ČRNIČ: Daleč od tega, v bistvu je šlo za neke vrste eksperiment, ki je bil spodbujen s strani ameriške ambasade, opozorili so nas na razpis, na katerega se lahko praktično prijavijo različne fakultete in ker gre za predmet, ki gostuje kot obvezni predmet na programu multimedije, nagovarja povezovanje med družbenimi problemi in tehnologijo, sva s kolego Verčičem kot sonosilcem predmeta presodila, da je morda to lahko dobrodšla priložnost tako za študente kot za naju, da povežemo skupne interdisciplinarne moči, se pravi znanje, ki ga družboslovci prinašamo v odnosu do družbene problematike in razumevanja digitalnih medijev in študenti, bodoči inženirji, ki ne samo, da znajo razvijati tehnologijo, ampak kažejo tudi neko afiniteto do bodočih uporabnikov,. Projekt je naslavljal probleme ekstremizma v družbi in glede na družbene okoliščine in situacijo v Evropi in konkretno tudi v Sloveniji smo kar nekaj, bom rekla seminarjev, predavanj namenili problematiki migrantov in vloge medijev, pri tem in na ta način študente preprosto postavili pred dilemo. Ali imeti predmet v klasični obliki kot kombinacijo vaj in predavanj, ki se zaključi lahko z neko raziskovalno nalogo, lahko pa z izpitom, ali pa preprosto se prijaviti a projekt, pozabiti na to, kdaj je predmet na urniku, delati glede na tempo, ki ga razpis zahteva, kar pomeni ob petkih, sobotah, zvečer, zgodaj zjutraj in študenti so se očitno prav odločili, skočili v projekt in naredili nekaj, kar je prepričalo zahtevno žirijo v Hamburgu.
NOVINARKA: Verjertno dobijo za to tudi vsi desetke?
OBLAK ČRNIČ: Deset plus. Vsi dobijo desetke, absolutno, nagrajeni so tudi preko samega razpisa, v obliki nekega bom rekla finančne pomoči, štipendije, kam jo bodo vložili, je praktično v njihovih rokah, nenazadnje pa je to tudi pomembna izkušnja za študij, ta obisk v Hamburgu je na nek način edinstven obisk in hkrati tudi priložnost za mreženje z drugimi ljudmi, z drugimi fakultetami in zdaj čakamo še na rezultate druge prijave, ameriškega tekmovanja.
NOVINARKA. To pa že v petek ali v ponedeljek?
OBLAK ČRNIČ: Verjetneje v ponedeljek, morda kakšna predhodna informacija bo znana v petek.
NOVINARKA. Bomo vsi stiskali pesti. Najbolje, da damo besedo tudi študentom, za začetek, če se lahko prosim predstavite.
MARKO: Marko, ERIKA: Erika.
LUČKA: Lučka.
LUCIJA: Lucija.
DAVID: David.
NOVINARKA: Kako se je vse skupaj začelo, je bilo glasovanje znotraj letnike, kako boste ta letnik opravljali ali se boste prijavili na ta razpis ali samo poslušali predavanja, kdo je imel glasnejšo besedo?
ERIKA: V bistvu je šlo za glasovanje, se pravi, se je razred odločil, kaj komu bolj odgovarja in smo izglasovali, da se sodeluje na tekmovanju, kjer je malo drugačen način opravljanja predmeta.
LUČKA: Celoten projekt je temeljil na boju oziroma izzivanju ekstremizma. Ker pač v Sloveniji nimamo zelo nasilnega ekstremizma, smo pa opazili en trend, ko je bila begunska kriza, da so mediji različno poročali o tem, nekateri so spodbujali strah in paniko, pač nasprotovanje tega, da pač begunci samo prečkajo Slovenijo, ker jih je trenutno samo nekaj čez 200, kar ni taka ogromna številka, smo pač opazili, da jih je veliko poročalo, da so sporočali strah in paniko med ljudmi in se nam je zdelo, da mpotrebujemo nekaj, kar bi pač mladim in pač tudi ostalim ljudem ponudili nek objektivno naravnana stvar, ki bo sporočila mladim, da mediji ne sporočijo celotne resnicein da ni vse, kar sporočijo, resnica.
MARKO: Razvili smo kot en algoritem, ki je na spletni strani, na spletno stran vnesemo katerikoli članek, ga skopiramo notri in zdaj zaenkrat deluje tako, da prešteje besede, ki naj bi vzbujale strah in paniko in te besede smo otežili, koliko ena določena beseda vzbuja strahu in nekako računa povprečje na koliko pogoste so te besede, kakšne uteži imajo in vrne nek rezultat. Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
NOVINARKA. Kako boste zdaj porabili to nagrado?
LUČKA: Dobili smo 5000 dolarjev, to je bila prva nagrada regijskega tekmovanja, nekaj denarja bomo namenili verjetno dodatnemu razvijanju fear indeksa, ker kot pač algoritem še ni popoln, tudi ni, da bi bil algoritem pravilno, da bi res vedno vračal pravilno, bi mogel biti umetna inteligenca, česar pač kot šele drugi letnik študij še ne znamo, to je ena med drugim pa tudi želimo mogoče del denarja nameniti našemu programu na multimedii, za kakšno opremo pa za nas mogoče kak piknik, da proslavimo.
NOVINARKA: Veliko Se trenutno govori o lažeh, ki krožijo v obliki medijskih novic po družabnih, družbenih omrežjih, ali bi naredili tudi en tak indeks, ki bi prepoznal, ali je določena novica laž ali resnica?
LUČKA. Fear indeks ima velik potencial, lahko se tudi na to prenese, seveda bi bilo potrebno velika preprogramiranja in podobnega, ampak je pa tudi to, ker pač ta program je financiran z velike večine preko Facebooka, in je to pač nek način, kako se Facebook, da se vključi mlade, ki so njihovi največji uporabniki, bori nazaj proti temu, da je prisotno tako veliko negativnosti, laži in slabih občutkov, da lahko spodbuja socialna omrežja, to je od Facebooka način, kako se bori nazaj s poplavo pozitivnih kampanij, kot je naša in ostale.
NOVINARKA. Bili ste v Hamburgu, kako je bilo tam, ste srečali svojo konkurenco?
LUČKA: Bilo je zelo zanimivo, bila je ena taka nova izkušnja, ki nam je veliko, veliko smo se naučili iz nje, srečali smo veliko zanimivih ljudi, ne samo pač soekipe, srečali smo od 47 teh ekip, ki je tekmovalo na tem tekmovanju, tri finalistke, poleg nas še Švedi in Kanadčani, srečali smo tudi pomembne ljudi, kot zunanjega ministra Johna Kerrya, od Amerike, in pa na hitro smo videli tudi kanadskega zunanjega ministra, je bila ena taka zanimiva izkušnja, tako da ja, bilo je veliko varnosti, nenavadno za nas, zelo so nas pa sprejeli, vsi so bili navdušeni nad našo kampanjo, tako da ja, v bistvu malo drugače, tako da smo imeli en produkt, ki ga lahko dejansko uporabiš, ne samo idejo, ki jo širiš med mlade.
NOVINARKA. Vaš produkt Think again je že na voljo za uporabo?
LUČKA. Lahko ga preverite na fearindex.si oziroma thinkagain.si, je Fear indeks ni popoln, zavedamo se njegovih napak, je pa tudi fear indeks produkt, ki vrne potencial, koliko strahu ti nazaj vrne, ker ljudje smo si različni in čutimo vsi količine strahu, ko preberemo neko medijsko vsebino.
NOVINARKA.; Algoritme oblikujejo ljudje, glede na svoje izkušnje, predstave, kot si omenila, nimamo vsi enakega občutka za strah, verjetno je to razlog, zakaj algoritem ne more biti objektiven, univerzalen ali popoln, kot si omenila?
LUČKA. Ja, če želimo ta algoritem imeti objektiven, bi res rabili umetno inteligenco, česar še mi nismo sposobni in tudi to, kar smo imeli, da realiziramo to kampanjo, vse skupaj dva meseca, od tega smo en mesec namenili oziroma so sošolci, kolegi namenili programiranju samega fear indeksa, smo se odločali za bolj enostaven pristop in smo šli in prebrali medijske članke in ven vzeli besede, ki so pri nas spodbujale strah in ki so bile na temo beguncev in begunske krize in migracij in smo jih potem vsi pristopili cel, razred in smo jih otežili, zaradi tega, ker nimajo vse besede ne spodbujajo enake količine strahu in pač med mano in nekim drugim človekom ne bo enake količine in smo vzeli povprečje tega, ker je slovenščina zakompliciran jezik, smo dejansko nismo vzeli besed, smo vzeli korene besed in ja, smo pogledali in se je potem uporabilo formulo, ker smo gledali koliko pogosto se pač te besede pojavljajo glede na celotno dolžino članka, se potem ven izračuna na lestvici od 0 do 10. Lestvica je enostavna za prebrat, barva s epsremeni, ko je fear indeks višji, iz zelene je nek fear indeks sporoča, da je v redu besedilo, da naj ne bi spodbudilo v tebi strahu, oranžno pa ti sporoči, da je mogoče treb aše enkrat premisliti, o tem, kaj si prebral.
NOVINARKA: Kaj bi torej pomenilo uvrstitev v svetovno tekmovanje, na svetovni ravni in torej potovanje v Ameriko?
LUČKA: To bi bil še en velik uspeh, tudi zaradi tega, ker bi bili priznani tudi bolj s strani Facebooka, tukaj so bili predvsem sodniki iz te evropske regije, tam bodo tudi iz ameriške regije, bilo bi zanimivo videti nov svet, kako živijo v Ameriki, kako spremljajo to, kar smo videli, kako so se odvijale te ameriške volitve z veliko lažnimi novicami na Facebooku in podobno in bi bil fearindeks taka aktualna tema tudi tam.
NOVINARKA: Zato bomo tudi držali pesti, da se slovenski študenti uvrstijo na globalno tekmovanje. Če jim bo to uspelo, bodo februarja potovali v Washington.