Novice

Domače predavalnice in laboratoriji

Datum objave: 26.05.2020

Na dan, ko smo vstopili v novo desetletje, še nismo mogli pričakovati, da bo leto 2020 tako neobičajno. Takrat se je na Kitajskem že govorilo o neki bolezni neznanega izvora, vendar se z njo zaradi oddaljenosti nismo pretirano obremenjevali. Z vsakim naslednjim tednom pa je bilo število okuženih in umrlih večje, večja je bila pozornost medijev in takrat že identificirani koronavirus je bil vse bližje tudi naši domovini. V drugi polovici februarja smo zaradi razširjenosti virusa v Italiji že prejeli prve napotke s strani različnih organov, v marcu pa so se primeri začeli pojavljati tudi v Sloveniji in sledila je razglasitev epidemije.

Epidemija je v veliki meri vplivala na način študija in že nekaj dni pred njeno razglasitvijo smo študenti 1. letnika magistrskega študija multimedije med enim od predavanj izvedeli, da je le-to zadnje v fizični predavalnici. Praktično brez izostanka vsebin po urniku smo začeli s študijem na daljavo, programska orodja, za katera smo do takrat le slišali, pa so postala naš vsakdan.

študij na daljavo

Študij na daljavo je prinesel mnoge izzive za pedagoge. Morali so prilagoditi način dela digitalnim platformam, kar je bil sploh pri laboratorijskih vajah s poudarkom na strojni opremi poseben izziv. Sprijazniti so se morali še z manjšim odzivom nas študentov na podano snov, kar so sami večkrat omenili, in soočati z več tehničnimi težavami kot sicer, česar pa je tekom semestra vedno manj.

Tudi z vidika študentov je študij na daljavo pomenil mnoge izzive. V digitalnih okoljih je med odmori mnogo manj debat o predmetih in pri njih obravnavanih tematikah, manjša je prisotnost timskega duha in medsebojne podpore o tem, da bomo tudi najtežje ali manj priljubljene predmete vsi opravili. Mnogo lažje se je pustiti zmesti prijetnemu vremenu in ostalim skušnjavam, ki so ob občutku, da smo »v predavalnici« sami, še bolj mamljive.

Slabosti in prednosti ob prehodu na digitalno učenje so za pedagoge in študente z različnimi življenjskimi slogi različni. Sam kot študent vozač ne morem mimo opažanja, da si lahko zaradi epidemije privoščim nekoliko več časa za opravila na drugih področjih ali pa kdaj celo za kakšno minuto več spanca, ker ni potrebna vsakodnevna vožnja v Ljubljano in nazaj. Osebno sem opazil tudi, da so pedagogi dobili možnost, da za področje našega študija navdušijo naše sorodnike, ki so bili zaradi epidemije prav tako doma, če smo jih študenti občasno le spustili »v domačo predavalnico«.

Študijski semester se počasi zaključuje in bliža se izpitno obdobje, ki bo, kot kaže, vsaj delno potekalo v fizični obliki. Zaradi specifičnega poteka semestra se bližine izpitnega obdobja študenti manj zavedamo, kot smo se ga ponavadi. Verjamem, da bodo rezultati kljub temu uspešni, kar ob tej priložnosti tudi želim vsem sovrstnikom in upam, da se v naslednjem semestru zopet srečamo fizično v predavalnicah.

Epidemija je posegla tudi v delo na fakultetah izven samega študija. Spremenil se je način izvajanja projektov, potek raziskovalnega dela in drugega, kar na fakultetah še poteka. Javnost je s ponosom in navdihom lahko spremljala tudi delo zaposlenih na Fakulteti za elektrotehniko v času epidemije, saj so strokovnjaki uporabo znanj na mnogih področjih elektrotehnike hitro usmerili v zaustavitev širjenja in omilitev posledic koronavirusa. Naj omenim samo nekaj takšnih projektov – razvoj FEspiratorja, razvoj cepiva na metodi elektroporacije, umerjanje in uporaba termovizijskih kamer, izdelava spletnega orodja Pomoč na dlani itd.

zadravec

Tudi sam kot študent delam v Laboratoriju za multimedijo Fakultete za elektrotehniko. Sicer v zadnjih mesecih zaradi epidemije nisem bil veliko na fakulteti, sem jo pa nekajkrat obiskal, ko sem zgolj prišel po opremo za delo od doma. Fakulteta je bila videti kot takrat, ko skupaj s sodelavci Matevžem, Klemnom, Robertom, Žano in drugimi izven obdobja epidemije na delu kdaj ostanemo ponoči ali pridemo med vikendi. Ni bilo običajnega vrveža kolegov študentov med odmori in hitenja zaposlenih med različnimi prostori laboratorijev. Nekaj avtov na parkirišču pa je kljub temu nakazovalo, da posamezni zaposleni, ki zaradi narave dela na daljavo niso mogli delati, ne glede na težko situacijo tudi fizično na fakulteti razvijajo prej omenjene in druge projekte.

Tudi v našem laboratoriju delo v času epidemije v nekoliko prilagojeni obliki teče dalje. Sam lahko izpostavim predvsem projekt »hands-on« spletnega seminarja z naslovom Izdelava videoposnetkov s pametnim telefonom, pri katerem sem sodeloval. S sodelavci smo teoretični in praktični seminar pripravili za zaposlene na Univerzi v Ljubljani v okviru projekta Digitalna UL, jaz pa sem ga nato doma izvedel v za ta namen postavljenem studiu. S seminarjem smo lahko vsaj nekaterim zaposlenim na univerzi olajšali domačo pripravo video vsebin za študijske predmete ali druge namene v času epidemije. Seveda pa je bil to zgolj eden od manjših projektov našega laboratorija, ki je bil izveden v času epidemije.

Upam in verjamem, da se bo delo na fakultetah širom Slovenije in sveta kmalu v celoti vrnilo v običajne tirnice. Gotovo z dodatnimi varnostnimi ukrepi, najbrž z dodatnimi raziskovalnimi cilji, mogoče pa celo z dodatnimi odkritji, do katerih so strokovnjaki prišli doma.

 

Anže Zadravec
študent 2. stopnje multimedije