Pravilnik o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev na FE

 

Pravilnik o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev na FE

 

Dekan  Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani na podlagi 3. točke prvega odstavka 70. člena Statuta Univerze v Ljubljani (Ur. list št. 4/2017 in spremembe), 9. člena Pravilnika o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev Univerze v Ljubljani z dne 4. 1. 2018, po predhodnem soglasju Senata Fakultete za elektrotehniko z dne 1. 3. 2018 in soglasju Senata Univerze v Ljubljani z dne 25. 9. 2018 ter potrditvi rektorja, sprejemam

 

Pravilnik o delovni in pedagoški obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev na
Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

1. člen

Ta Pravilnik določa obseg dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani (FE) in se uporablja za načrtovanje izvedbe akreditiranih študijskih programov I. in II. stopnje, za načrtovanje in zaposlovanje oziroma za vključevanje visokošolskih učiteljev in sodelavcev v izvajanje teh študijskih programov ter je podlaga za obračunavanje plač.

Pravilnik se uporablja tudi za določanje obsega pedagoškega dela delavcev, zaposlenih na raziskovalnih delovnih mestih, če imajo le-ti pedagoški naziv in opravljajo pedagoško delo na akreditiranih študijskih programih iz prejšnjega odstavka.

Pravilnik določa tudi pogoje in načine razbremenitve pedagoškega dela, ki se nadomesti z drugimi delovnimi obveznostmi.

 

Nazivi, uporabljeni v tem Pravilniku, pomenijo, da delavci zasedajo delovna mesta v teh nazivih.

2. člen

Delavci v okviru svojega delovnega mesta izvajajo naslednje oblike dela:

  • Neposredno pedagoško obveznost (n.p.o.), to so oblike pedagoškega dela, ki so navedene v akreditiranem študijskem programu kot kontaktne ure za izvedbo študijskega programa na l. in II. stopnji.
  • Posredno pedagoško obveznost (p.p.o.) ki obsega priprave na n.p.o., preizkuse znanja, govorilne ure, s pedagoškim delom povezana administrativna opravila, razvoj predmetov s spremljanjem razvoja strok in pripravo študijskih gradiv.
  • Osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo (r.u.s.), ki obsega raziskovalno delo, nujno za razvoj stroke, in usposabljanje, potrebno za kakovostno pedagoško delo in strokovni razvoj pedagoškega delavca, ki se potrdi z izvolitvijo v naziv, ter drugo strokovno delo, s katerim se uresničuje poslanstvo univerze in dviguje osebni ugled.
  • Sodelovanje pri upravljanju (s.u.), ki obsega sodelovanje v delu komisij ter organih upravljanja FE in Univerze, opravljanje sindikalnega dela v reprezentativnem sindikatu v skladu z določili pogodbe o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo ter druge oblike sodelovanja pri upravljanju.

3. člen

Delavec, ki je zaposlen za polni delovni čas, mora v skladu z delovno zakonodajo opraviti 2088 delovnih ur na leto oziroma 40 delovnih ur na teden, v kar so vključeni: efektivno delo, čas odmora, prazniki ter redni in izredni dopusti.

 

Minimalni obseg efektivnega dela znaša 1700 ur in v ta obseg se štejejo n.p.o., p.p.o., r.u.s. in s.u.

4. člen

Delavec, ki je na FE zaposlen za polni delovni čas, mora glede na svoje delovno mesto opraviti naslednji obseg ur n.p.o. v okviru Univerze:

delovno mesto

letni obseg n.p.o. (ur)

tedenski obseg n.p.o. (ur)

docent, izredni in redni profesor

180

6

višji predavatelj, predavatelj in lektor

270

9

asistent

300

10

 

Pri preračunu tedenske v letno pedagoško obveznost v urah n.p.o. se upošteva 30 tednov organiziranih oblik izvajanja študija v študijskem letu.

V primeru, da predstojnik ugotovi, da je visokošolski učitelj presegel maksimalni obseg drugih oblik dela (r.u.s., s.u.) iz tabele v 7. členu tega Pravilnika, mu lahko dekan obseg n.p.o., ki je opredeljen v 4. členu tega Pravilnika, zmanjša na do 5 ur tedensko.

5. člen

Če z neposredno pedagoško obveznostjo iz prejšnjega člena ni mogoče izvesti akreditiranih študijskih programov I. in II. stopnje, lahko dekan FE določi delavcu dodatno neposredno pedagoško obveznost, ki jo mora opraviti na FE ali na drugi članici v okviru Univerze, skladno z določbami 3. odstavka 63. člena ZViS.

Dodatna neposredna pedagoška obveznost znaša največ (v urah n.p.o.):

delovno mesto

letni obseg dodatne
n.p.o. (ur)

tedenski obseg dodatne
n.p.o. (ur)

docent, izredni in redni profesor

60

2

višji predavatelj, predavatelj in lektor

90

3

asistenti in drugi visokošolski sodelavci

120

4

 

Dodatna pedagoška obveznost nima vpliva na obseg oblik dela r.u.s. in s.u. ter se obračuna v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.

6. člen

Posredna pedagoška obveznost je neločljivo povezana z n.p.o. Obseg posredne pedagoške obveznosti je delno odvisen od števila študentov. Letni obseg n.p.o., p.p.o. in skupno število efektivnih ur pedagoškega dela je:

delovno mesto

letni obseg n.p.o. (efektivnih ur)

letni obseg p.p.o. (efektivnih ur)

skupni letni obseg pedagoškega dela (efektivnih ur)

docent, izredni in redni profesor

150 – 180

720 – 900

870 – 1080

višji predavatelj, predavatelj in lektor

270

800 – 1080

1070 – 1350

asistent

300

700 – 900

1000 – 1200

 

7. člen

Poleg pedagoškega dela, določenega v 4. in 6. členu tega pravilnika, mora delavec opraviti še druge oblike dela:

delovno mesto

letni obseg r.u.s. (efektivnih ur)

letni obseg s.u. (efektivnih ur)

docent, izredni in redni profesor

520 – 800

30 – 280

višji predavatelj, predavatelj in lektor

230 – 600

30 – 90

asistent

410 – 700

0 – 90

 

Število efektivnih ur sodelovanja pri upravljanju, določeno v tabeli iz tega člena, ne velja za delavce, ki opravljajo funkcijo prorektorja, predsednika UO UL, dekana ali prodekana in jim je v skladu z 12. in 13. členom tega Pravilnika izdan sklep o razbremenitvi. Pri njih se upošteva, da je delavec opravil celotno število ur s.u. iz tabele iz tega člena, povečano za število ur razbremenitve n.p.o. in p.p.o.

Delavec, ki je član Senata UL, Habilitacijske komisije UL ali Upravnega odbora UL, s članstvom v teh organih doseže najvišje število ur s.u. iz tabele iz tega člena.

Obveznosti delavca po posameznih oblikah del iz členov 4 do 7 tega Pravilnika se določijo z osebnim letnim načrtom dela; le-tega potrdi delavec, ki izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem in usklajevanjem dela v organizacijski enoti.

8. člen

Obseg neposredne pedagoške obveznosti se določi na podlagi kontaktnih ur, ki jih delavec izvaja na akreditiranih študijskih programih iz 1. odstavka 1. člena tega Pravilnika:

oblika kontaktnih ur in delovno mesto

pripadajoče število ur n.p.o.(1)
za eno kontaktno uro

ura predavanj, ki jih izvede redni profesor, izredni profesor, docent, višji predavatelj ali predavatelj

1,000 – 1,500(2)

ura vaj, ki jih izvede redni profesor, izredni profesor ali docent

0,600(3)

ura vaj, ki jih izvede višji predavatelj ali predavatelj

0,900(4)

ura vaj, ki jih izvede lektor ali asistent

1,000(5)

ura konzultacij za izvedbo predmetov pri manjšem številu študentov

0,000 – 1,000(4)

 

(1)  Ura n.p.o. traja 60 minut, od tega je 45 minut neposrednega dela s študenti.

(2)  Število ur n.p.o. za eno kontaktno uro v odvisnosti od števila študentov potrdi Senat FE na predlog dekana ob sprejemanju načrta izvajanja posameznih študijskih programov za novo študijsko leto.

(3)  Visokošolski učitelj ima lahko največ 4 ure vaj tedensko, ob pogoju, da ima 4 ure predavanj tedensko.

(4)  Število ur n.p.o. za eno kontaktno uro v odvisnosti od števila študentov, če število študentov ne presega praga za polno izvedbo predavanj, potrdi Senat FE na predlog dekana ob sprejemanju načrta izvajanja posameznih študijskih programov za novo študijsko leto.

9. člen

Število študentov v skupinah pri predavanjih in vajah potrdi Senat FE na predlog dekana glede na veljavne predpise o varnosti pri delu in tehnične možnosti ter druge posebnosti pri izvedbi predavanj in vaj.

10. člen

Za vsakega visokošolskega učitelja in sodelavca na FE se ob pripravi vsakoletnega načrta izvedbe študijskih programov izdela osebni letni načrt dela.

11. člen

Dekan oziroma od njega pooblaščena oseba uporabi letni delovni načrt pri letnem razgovoru z delavcem, pri čemer se ugotovi, ali je izpolnjevanje delovnih obveznosti delavca v skladu z določili tega pravilnika ter se določi morebitne poudarke pri zahtevanih oblikah dela za uspešen zaključek izvolitvenega obdobja.

12. člen

N.p.o. se delavcu lahko zmanjša zaradi opravljanja drugih delovnih obveznosti, ki jih določajo Merila Univerze v Ljubljani za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti.

Takšna pedagoška razbremenitev ne izključuje dodatnih neposrednih pedagoških obveznosti iz 5. člena tega pravilnika.

Posredno se zaposlenemu zmanjša tudi obseg p.p.o.

13. člen

N.p.o. se delavcu lahko zmanjša zaradi opravljanja funkcij rektorja (zmanjšanje n.p.o. za 100 %), prorektorja (za 67 %), predsednika UO UL (za 67 %), dekana FE (za 67 %) ali prodekana FE (za 50 %).

14. člen

Delavcu, ki za Univerzo opravlja raziskovalno, strokovno ali umetniško delo izven osnovnega r.u.s., se lahko zmanjša n.p.o. največ na 50% obsega, določenega v 4. členu tega Pravilnika, če so za to zagotovljena ustrezna sredstva skladno s 3. odstavkom 15. člena tega Pravilnika in če zaradi tega ni ovirana izvedba študijskih programov v obsegu in obliki, kot sta opredeljena v akreditiranih programih.

15. člen

O pedagoški razbremenitvi po 14. členu tega Pravilnika odloči dekan FE praviloma ob pripravi vsakoletnega načrta izvedbe študijskih programov, po potrebi pa tudi med študijskim letom. Če se delavcu med študijskim letom zmanjša n.p.o., se istočasno v letnem delovnem načrtu članice določi, kdo bo to delo opravil ter se temu ustrezno popravi tudi osebne letne načrte dela teh delavcev.

Predstojnik delavca oziroma delavec sam, ki želi uveljavljati pedagoško razbremenitev, mora v predlogu dekanu opredeliti obseg in vsebino razbremenitve in navesti ter zagotoviti ustrezen finančni vir za kritje stroškov razbremenitve.

Finančni vir mora v celoti pokriti delež neposrednih stroškov dela, ki mora biti enak deležu pedagoške razbremenitve. V neposredne stroške dela štejejo: plača, prispevki in davki, prevoz na delo in z dela, regres za prehrano. Fakulteta lahko določi tudi delež posrednih stroškov, ki se krijejo iz tega finančnega vira (stroški prostora, administrativni stroški itd.).

16. člen

Če se kot finančni vir za pedagoško razbremenitev po 14. členu uporabljajo sredstva programov in projektov pristojnih ministrstev, agencij ali drugih državnih institucij, ali mednarodnih projektov, se šteje, da je v času razbremenitve delavec v okviru svojega polnega delovnega časa zaposlen na projektih in programih v deležu, ki ga določa delež razbremenitve.

17. člen

Podlaga za vodenje evidenc o izrabi delovnega časa visokošolskih učiteljev in sodelavcev so:

•   osebni letni delovni načrt,

•   dokumenti o odsotnosti delavca zaradi dopustov in službenih poti, ki jih je posameznik dolžan priskrbeti pred odsotnostjo,

•   dokumenti o bolniški odsotnosti, ki jo mora posameznik sporočiti najkasneje v dveh delovnih dneh, ko nastopi odsotnost,

•   urniki in drugi razporedi delovnih obveznosti.

Obvezna prisotnost visokošolskega učitelja in sodelavca na FE je v času, ko ta opravlja neposredno pedagoško delo, posredno pedagoško delo, če gre za oblike, ki zahtevajo obvezno prisotnost, kot so npr. govorilne ure, izpitne komisije ipd., in prisotnost na sejah, sestankih, ko gre za sodelovanje pri upravljanju.

Zaradi narave dela lahko visokošolski učitelji in sodelavci opravijo del svojih obveznosti iz osebnega letnega načrta tudi izven prostorov FE. To delo se evidentira kot redno delo posameznika.

Upravičenost izplačila prevoza na delo se dokazuje z evidenco prihoda na delo.

18. člen

Ta pravilnik začne veljati z dnem sprejema, uporablja pa se za študijsko leto 2018/2019. Objavi se na intranetni strani fakultete.

Z začetkom uporabe tega pravilnika prenehajo veljati Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani z dne 30. 9. 2018 (in spremembe z dne 08. 05. 2014 )

 

Številka: 012-1/2018-21