74_slo hello

"Moja stroka je silno živa in strašno neugnana. Moja naloga je navdušiti mlajše glave za njene skrivnosti in jih potisniti v ustrezno znanstveno delo."
Nestor slovenskih elektrotehnikov
akademik, dr.h.c., prof. dr. Milan Vidmar
Akademik, dr.h.c., prof. dr. Milan Vidmar je diplomiral leta 1907 in že tri leta kasneje doktoriral na dunajski visoki tehniški šoli. Leta 1918 je naredil tudi docentski izpit na dunajski tehniški fakulteti. Ob ustanovitvi Univerze v Ljubljani so ga med prvimi imenovali za rednega profesorja na elektro-strojnem oddelku tehniške fakultete, ki ji je večkrat dekanoval. Uvedel je elektrotehniko kot ustanovni študij naše univerze. S svojim prvim predavanjem je leta 1919 začel tudi študij na celotni Univerzi v Ljubljani.
Bil je nestor in mentor skoraj vseh prvih uglednih slovenskih elektrotehnikov. Kot neprekoslijv pedagog je tudi najtežje elektrotehniske probleme podajal preprosto, s svojo sugestivno predavateljsko močjo pa je znal očarati poslusalce, zato je imel med njimi tudi študente drugih fakultet.
S praktično elektrotehniko se je začel seznanjati v tovarni Elin pri Gradcu. Kmalu je v tovarni Ganz v Budimpešti postal asistent O.T. Blathyja, enega od izumiteljev trifaznega transformatorja. S svojimi izkušnjami je kasneje ustanovil tovarno transformatorjev v Ljubljani. Zasnoval je in leta 1948 tudi ustanovil Elektroinštitut v Ljubljani, ki se imenuje po njem.
Že leta 1918 je vzbudil veliko pozornost s knjigo "Der wirtschaftliche Aufbau der Elektrischen Maschine". Med kasnejšimi deli mu je največ priznanja prinesla knjiga "Die Transformatoren", ki je bila prevedena v ruščino, francoščino in romunščino. Po odmevnem predavanju o uporabi aluminija v prenosnih vodih na CIGRE v Parizu je leta 1950 dal pobudo za ustanovitev JUKO CIGRE in postal leta 1951 njegov prvi predsednik.
Kot svetovno znan elektrotehniški strokovnjak je dobil priznanja v Nemčiji, na Českem, zlato inzenirsko diplomo v Avstriji, drzavna odlikovanja doma in častni doktorat na Univerzi v Ljubljani. Doma in v svetu pa je bil znan kot mislec, pisec številnih filozofsko-izpovednih knjig in eden največjih šahistov svoje dobe.
V čast njegovemu spominu Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani vsako leto podeli nagradi Milana Vidmarja profesorju in asistentu za celovito pedagoško delo.
Pregled izobraževalne dejavnosti
Glavna dejavnost Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani je vzgoja elektrotehniških strokovnjakov. Oblike vzgoje in izobraževanja so pestre, razlikujejo se po obsegu, težavnosti, načinu izvajanja in številu udeležencev.
Poleg rednega izobraževanja fakulteta skrbi še za strokovno izpopolnjevanje in dopolnilno izobraževanje elektrotehniških strokovnjakov, pa tudi strokovnjakov drugih strok, ki potrebujejo elektrotehniško znanje. V ta namen organizira in izvaja krajše, nekajdnevne intenzivne seminarje ipd. Prav posebna in zelo osebna pa je vzgoja mladih raziskovalcev, ki se pod mentorstvom univerzitetnih profesorjev uvajajo v raziskovalno in znanstveno delo.
Doslej je na Fakulteti za elektrotehniko dokončalo študij 1885 inženirjev elektrotehnike (prejšnja organizacijska oblika), 65 diplomiranih inženirjev elektrotehnike in 5681 univerzitetnih diplomiranih inženirjev elektrotehnike. Dodiplomski študij je uspešno sklenilo 697 magistrov, promoviranih pa je bilo 315 doktorjev elektrotehniških znanosti. Fakulteta je izvedla ze preko 450 seminarjev strokovnega izpopolnjevanja in dopolnilnega izobraževanja, ki jih je obiskalo nad 6000 udeležencev. Te številke pomenijo ljudi, ki so z znanjem, pridobljenim na fakulteti, zgradili, usposobili in vodili elektrotehniško in drugo industrijo v Sloveniji, ali pa so se s svojim znanjem in sposobnostmi uveljavili v tujini.
Število študentov vseh letnikov od 1998/99 dalje
|
|---|
Študijsko leto | 98/99 | 99/00 | 00/01 | 01/02 | 02/03 | 03/04 | 04/05 | 05/06 | 06/07 | 07/08 |
|---|
| Univerzitetni študij | 819 | 835 | 891 | 946 | 992 | 972 | 984 | 1040 | 1063 | 1084 |
| Visokošolski strokovni študij | 612 | 705 | 756 | 808 | 847 | 852 | 817 | 822 | 875 | 840 |
| Nadaljevalni študij | 132 | 107 | 88 | 89 | 0 | 59 | 7 | 11 | 6 | 4 |
| Multimedijske komunikacije | | | | | | | | | | 68 |
| Skupno število študentov | 1563 | 1647 | 1735 | 1843 | 1839 | 1883 | 1808 | 1873 | 1944 | 1996 |
|---|
| |
Število diplomiranih inženirjev elektrotehnike in inženirjev elektrotehnike od 1998 dalje
|
|---|
| Študijsko leto | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
|---|
| Visokošolski študij | 152 | 128 | | | | | | | | |
| Univerzitetni študij | 135 | 121 | 124 | 110 | 114 | 121 | 106 | 132 |
| Višješolski študij | 75 | 74 | | | | | | | | |
| Visokošolski strokovni študij | | 10 | 70 | 119 | 155 | 136 | 137 | 135 | 147 | 102 |
Število specializacij, magistrov in doktorjev znanosti od 1998 dalje
|
|---|
| Študijsko leto | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 |
|---|
| Specializacije | | | | 2 | 1 | 1 | 3 | 7 | 13 | 6 |
| Magistri | 28 | 31 | 40 | 39 | 53 | 49 | 35 | 33 | 25 | 22 |
| Doktorji | 20 | 12 | 18 | 10 | 18 | 25 | 22 | 18 | 24 | 20 |
Vsako leto se v 1.letnik izvajanih programov vpiše okrog 600 študentov dodiplomskega študija in okrog 70 študentov podiplomskega študija. Letno dokonča dodiplomski študij preko 250 študentov, podiplomskega pa približno 40.