Odprta koda v znanosti

Visokošolski učitelji: Penič Samo
Število kreditnih točk: 4



Opis predmeta

V okviru predmeta bomo spoznali princip delovanja odprtokodne razvojne metodologije, prednosti odrtokodnih licenc (kot je na primer zbirka licenc Creative Commons) in odprtih raziskovalnih podatkov in podatkovnih zbirk, ki so osnova odprte znanosti in omogočajo razvoj novih raziskovalnih pristopov in orodij.

Preizkusili bomo prednosti odprte kode na praktičnih primerih iz programskih orodij (kot so na primer operacijski sistem Linux in njegova različica prilagojena za mobilne naprave Android, urejevalnik besedil LaTeX razširjen med pisci znanstvenih besedil, matematično orodje GNU Octave), strojne opreme (kot sta na primer mikrokrmilniški razvojni sistem Arduino in mikroračunalnik Raspberry Pi), podatkovnih zbirk (kot so na primer Wikimedia Commons, sestavni del spletne enciklopedije Wikipedia in jezikovni korpusi) ter problemi povezanimi z različnimi podatki (''big data'', področni podatki, podatki javnega sektorja...).

Cilji in kompetence:

Poznavanje osnovne ideje odprte kode, ki je prost in praktičen dostop do izdelka, tudi njegove zasnove in zgradbe, kar vsakomur omogoča ne samo uporabo izdelka, ampak tudi njegov nadaljnji razvoj.

Poznavanje odprtokodne razvojne metodologije, ki se je izkazala kot izredno uspešen razvojni in poslovni model, saj namesto zaprte tekmovalnosti ponuja odprto sodelovanje in je vse bolj razširjena na področju znanosti, tehnologije, podatkovnih zbirk, organizacije družbe...

Razumevanje osnovne ideje odprte kode in odprtokodne razvojne metodologije (tudi na praktičnih primerih iz znanosti, tehnologije, podatkovnih zbirk, organizacije družbe...).

Poznavanje širšega pomena odprte kode v družbenem in znanstvenem okolju.

Metode dela:

  • V okviru predavanj bomo tudi s pomočjo strokovnjakov iz različnih področij predstavili čim širši spekter uporabnosti odprte kode.
  • V okviru seminarja bodo študentje predstavili temo po lastni izbiri ali se organizirali v skupino in se spopadli z zahtevnejšim projektom, ter ga objavili na odprti platformi (npr. na portalu Github).
  • V okviru samostojnega dela bomo spodbujali interdisciplinarnost, projektno delo, delo v skupinah.





Gradiva

Zaradiodprtenaravepredmetajetudivečinadokumentacijejavnodostopnanainternetu/Due to the open nature of the course, most of the literature is freely accessible on the Internet:

  • Dobra splošna referenčnastranjenaprimer/Good general reference page isfor examplehttp://en.wikibooks.org/wiki/Open_Sourcealiknjiga/or book http://en.wikipedia.org/wiki/Open_source);
  • Eric S. Raymond: The Cathedral & the Bazaar, O'Reilly Media, 2001;
  • Lawrence Lessig: Free Culture, Penguin books, 2004;
  • Matej Kovačič: Linuxnanamizju, 2010. (http://dk.fdv.uni-lj.si/ek/pdfs/ek_kovacic_2010_Linux_na_namizju.pdf);
  • Linux Gazette http://linuxgazette.net/;
  • Linux Journal http://www.linuxjournal.com/


  • Študiji na katerih se predmet izvaja

    • 0 letnik - stopnja - Obštudijska dejavnost